Izlet članov BK Slovenija – Austrija – Češka – Slovaška – Madžarska – Slovenija
8.5.2023 dan za odhod in v Pivoli pri Hočah se nas je zbralo 12 motoristov.. Napoved dež, dež, dež.. 08.00 start iz Maribora začuda suho. Preko Avstrije se je potrebno izogniti Grazu in Dunaju kar nam je uspelo po cestah po katerih bi se peljal še 100 x pa se jih ne bi naveličal skratka iz ovinka v ovinek in skoraj prazne. Peljali smo se namreč Mimo Graza preko Gleisdorfa za Weiz in nato mimo Dunaja preko Mariazell in preko Jbbs na Donavi v smeri Češke. Ugotovili smo da smo mejo prečkali ko so se pojavili napisi ob cesti v Češkem jeziku. Dan smo zaključili v kraju Češke Budejovice in se nastanili v penzionu U Tri hrušek. Po nastanitvi smo kot bi Boštjan rekel poiskali nekaj knjižnic, kjer smo iskali čtivo saj je žal zaradi praznika bila zaprta največja knjižnica znana po čtivu Budweiser Budvar. Skratka dan in večer je minil in že naslednji dan po zajtrku smo startali v smeri kraja Benešov Konipiste, kjer smo si ogledali muzej motornih koles Jawa, ki bi naj bil največji na območju Češke. Od tukaj smo pot nadaljevali v smeri Avstrije, kjer smo v bližini kraja Angern an der March mejo s Slovaško prečkali na splavu preko reke Morave ter nato vožnjo nadaljevali v mesto Bratislava. PO utrujajoči vožnji skozi mesto (gneča) smo se nastanili v nacionalnem Bowling centru BNC hotel. Tokrat nismo rabili nikamor saj smo prišli kar pozno po prevoženih približno 460 km in je bilo vse kar potrebujemo na krakraju nočitve. Po večerji nekateri počitek, nekateri bowling in pa seveda ogled lige prvakov (preko telefonov saj Slovaki niso zakupili pravic prenosa). Pa je tu še zadnji dan po zajtrku iz Bratislave delno preko Avstrije, kjer je na vzhodnem in severnem delu Dunaja dežela vetrnic (več 100) za proizvodnjo elektrike na Madžarsko. Pot (ceste podobne našim pred 50 leti – samajama) nas je vodila mimo Sombotela, mimo Zalaegerszek čez Redicz v Slovenijo, kjer smo si kosilo privoščili v Italijanski restavraciji v Lendavi, ki je res italijanska saj nimajo »wiener schnizel«. Se pa splača pogledati notranjost saj je celotna restavracija kot muzej – tudi motociklov.
Skratka kot sem že napisal vsaj preko Avstrije cesta nepozabna (razen preko Semering-a kjer je bilo malo hladneje in malenkost padavin) navigacija ponekod nima signala, Čehi, Slovaki in Madžari niso lingvisti za tuje jezike kot mi, je pa literatura povsod podobna. Skupaj smo prevozili približno 1200 km razen članov koroške, ki so temu dodali še dodatnih 100 do 120 km in v lepem kljub napovedim dostikrat tudi sončnem vremenu. Da ne nategujem vidimo se na naslednji vožnji.
Ride With Pride
Stane
