Blue Knights LE MC Slovenia 1

Dne 16.9.2011 sva z Jasno začela z najinim letnim dopustom. Ker sva lani z motorjem prepotovala en del Bosne in bila nad potovanjem pozitivno presenečena, saj sva povsod srečevala le prijazne ljudi in lepe ter urejene ceste, je bila tudi letos najina izbira dopust z motorjem. Cilj pa Ćrna Gora, s krajšimi postanki v Bosni in na Hrvaškem.

Ob dejstvu, da je bil dne 17.9.2011 v Zadru organiziran DICE RUN, sva se z veseljem odločila, da se ga udeleživa.
Dice run ne bom opisoval, saj je bilo na to temo že veliko napisano in dokumentirano. Skratka bilo je super in nepozabno. Hvala vsem za druženje in dobro voljo.

Dne 18.9.2011 sva iz Zadra pot nadaljevala do Sarajeva, kjer sva imela pri Amri rezervirano prenočišče. Gospa je izredno prijazna in nastanitev priporočan vsem, ki jih bo pot peljala v Sarajevo. Potovala sva skozi mesto Knin, prečkala mejo z BiH in prispela v Bosansko Grahovo. Pot sva nadaljevala po 75 km dolgi ravnini do Livna. Ceste so bile dobre, pokrajina pa izredno pusta. Peljala sva se mimo Ramskega jezera do mesta Rama, kjer sva morala zaradi izgradnje ceste  del poti prevoziti tudi po makedamu. Ampak to je Bosna, Balkan in nič te ne sme presenetiti.

Dne 19.9.2011 sva pot nadaljevala v smeri Črne Gore oz. Budve. Namenoma sva ruto speljala v smeri Goražda in Foče, saj naju je zanimal tudi ta del Bosne. In šele tu sva doživela pravo revščino. Zapuščene vasi, mesta s porušenimi hišami, izredno slabe ceste. Vozila sva se po luknjah, makedamu. Občutek si imel, da si v tretjem svetu. Ko sva prišla do meje s Črno Goro, naju je na mejnem prehodu Hum (BiH) – Ščepan polje (MNE) pričakal lesen most, na katerega sva v strahu zapeljala. Most je mejnik med obema državama in mu manjka celo nekaj lesenih desk iz njega pa gleda množica žebljev. Če ne vidiš na lastne oči ne moreš verjeti.
Pot sva nadaljevala po čudovitem kanjonu reke Tare in Pive, ki pa jo je začel postopoma kaziti dež. Zaradi tega sva se ustavila v Etno selu Meadows na planoti Durmitor, kjer sva kar nekaj pojedla medtem, ko sva čakala lepo vreme. In glej to nesrečo, ne samo, da dež ni ponehal, celo vedno bolj je začelo padati. Naj povem, da naju je pralo skoraj vso pot do Budve. Pozno popoldne, sva utrujena prišla na cilj, prevzela ključe apartmaja in z veseljem dala motor na stran vsaj za dan ali dva.
Budva sama po sebi ni kaj posebnega. Lahko bi jo primerjal z našim Portorožem. Zato sva kaj hitro ponovno šla na motor obiskala Njegošev mavzolej, kjer so naju Črnogorci na fin način oskubili hahaha. Najprej ob rampi na polovici poti do mavzoleja, potem ob začetku vzpenjanja, kjer nama je prijazen črnogorski fant ob kapljici “rakije” predaval o Njegošu, na koncu pa seveda prodal medaljon in katalog. Na koncu  pa še ob samem vstopu v mavzolej saj se ob dejstvu, da si pred tem prehodil 460 stopnic, nikakor nisi mogel več obrniti. Vse skupaj 15 EUR. Črnogorci so maherji v financah.

Dne 23.9.2011 sva se napotila v Šibenik, kjer sta naju pričakala Višnja in Robi iz BK Croatia V.  Na poti sva se peljala skozi Boko Kotorsko, ki naju je z lepoto presenetila, Dubrovnik, Makarsko riviero in Split. Pot je izredno lepa in nam vsem seveda znana. Zvečer sva skočila v mesto Šibenik, kjer je že ves teden potekal srednjeveški sejem. Bilo je super, saj je vso mesto dihalo s tematiko. Ljudje so bili oblečeni v viteze in kraljične, kovače in gobavce… Stojnice so ponujale lesene sablje, razna pokrivala in oblačila pa tudi sire vseh vrst in okusov in vino ter medico. Vitezi so se bojevali v raznih predstavah. Nastopali so požiralci ognja in za otroke je bil postavljen leseni vrtiljak s košarami. Skratka bilo je popolno.
Naslednji dan sva bila povabljena na kosilo k Višnji in Robiju. Po izvrstnih čevapih in kotletih, ki jih je spekel Robi, smo se odpravili na otok Murter, kjer je potekalo prvo moto srečanje. Organiziral ga je gradonačelnik – župan mesta Murter, ki je tudi sam motorist. Začetna točka je bila popravljalnica ladij, kjer so nas že pričakali ostali udeleženci srečanja, med katerimi so bili tudi iz BK CROII, V, VIII. Postregli so nas z vinom in ribami, ki so bili zastonj, kot tudi vsa ostala pijača  na postankih na poti po Murterju. Vsaka čast gradonačelnuku in Shadowu iz BK CRO II, kateri je bil soorganizator oz. pobudnik! Izražena je bila ideja, da bi bilo naslednje leto srečanje združeno s srečanjem BK.
Pozno zvečer sva se poslovila od prijateljev in se vrnila v Šibenik, saj naju je naslednji dan čakala pot domov. Poslovili smo se z obljubami o ponovnem snidenju.

Dne 26.9.2011 sva se odpravila na pot proti domu. Izbrala sva jadransko magistralko ob tradicionalnem postanku v Crikvenici, kjer sva jedla lignje v naši stari gostilni in stregel nama je naš stari kelner. Pot je potekala brez posbnosti in pozno popoldne sva dospela domov.

Če na koncu potegnem črto bi najin dopust lahko opisal kot: izredno zanimiv, poln  čudovitih doživetij, občasno naporen. Ves čas sva bila obkrožena z  izrednimi ljudmi in prijatelji za katere upava, da jim bova kdaj lahko vrnila njihovo gostoljubnost.